V petek 21. in v soboto 22.8.2015 smo člani TD Gora Sv. Miklavž imeli tradicionalni dvodnevni planinski izlet. Letos nas je pot vodila po hribovju Nanosa, Trnovskega gozda in idrijsko cerkljanskega hribovja.
Avtobus podjetja Vrankar z voznico Vrankar Edito je prve člane TD Gora, s predsednikom Jože Korošcem in prvo damo Nežko pobral Pr Krpak že ob 06.00 uri zjutraj. Po postajališčih do Duplice, kjer sta kod zadnja vstopila v avtobus Meta in Vojko se nas je v avtobusu nabralo 26, večina članov TD Gora, šest pa je bilo članov AMD Kamnik, s predsednikom Ladom Korošcem na čelu.
Odpeljali smo se do Postojne, oziroma do Razdrtega do parkirišča, kjer smo izstopili ter začeli z našim pohodom malo pred osmo uro zjutraj. Že na začetku nam je Nanos pokazal, kaj pomeni burja na tem območju, saj burja ni bila nič prijazna do nas, vendar nam je po lažji poti v dveh urah le uspelo priti do vrha Pleše, oziroma do Vojkove koče na Nanosu. Po prvem okrepčilu v koči smo pot nadaljevali do Furlanovega zavetišča na Abramu, kjer smo si vzeli nekoliko daljši počitek, ogledali okolico, najbolj zanimiv pa je bil domači živalski vrt z ogromnim medvedom v ogradi. Kljub manjši utrujenosti pa smo po markirani poti, ki nas je deloma vodila po planinski poti, malo več pa po gozdnih in makadamskih cestah prispeli do Podkraja, kjer smo se ustavili v prijetni domači gostilnici. Tu smo ugotovili, da hodimo skoraj že sedem ur, do Pirnatove koče na Javorniku, kjer naj bi prenočili pa je še dobri dve uri. Ker nekaterim to ni bilo najbolj všeč sem se odločil za rezervno varianto. Lastnik gostilne v Podkraju in lastnik Pirnatove koče sta nekaj najbolj utrujenih z vozili odpeljala do koče, ostali pa smo po lepi planinski poti v dobrih dveh urah prišli na Javornik. Naprava GPS je pokazala, da smo ta dan prehodili 34 km v osmih urah in 15 minutah, nekaj več kot tri ure pa smo imeli počitka. Do osme ure zvečer smo bili vsi veseli in utrujeni že pri večerji. Preden pa smo legli k nočnem počitku pa smo popili kar nekaj osvežilne pijače. Prav tako smo v koči peli planinske in druge pesmi, družbo pa so nam delali tudi pevci iz Radomelj in Kamnika, ki so popestrili naše večerno druženje.
V soboto zjutraj smo po obilnem zajtrku pot nadaljevali do Cola, nakar smo se dvignili do Sinjega vrha, kjer nas je pod Sinjim vrhom pobral avtobus. GPS naprava je pokazala, da smo ta dan prehodili skoraj 20 km. Prijetno utrujene in žejne nas je avtobus zapeljal še na Čaven, kjer smo zaključili ta del slovenske planinske poti, ki smo jo v teh dveh dneh prehodili. Na Čavnu nam je oskrbnik Zdravko postregel z domačo primorsko hrano in osvežilno pijačo. Pozno popoldan smo se skozi Ajdovščino odpeljali proti domu.
Na koncu so bili vsi pohodniki v glavnem zadovoljni, dejstvo pa je, da sta vodnika Matjaž Ravnikar in Lojze Jermana na koncu dobila kritiko, da so vsi utrujeni pot pa je bila dolga. Vse skupaj smo vsi obrnili na šalo z mislijo, da se letos vidimo še na kakšnem krajšem enodnevnem planinskem izletu.
Matjaž Ravnikar
RSS Feed