Delo na kmetih mora biti opravljeno ne glede na vreme, zato so člani Turističnega društva Gora sv. Miklavž, v soboto 10. in nedeljo 11. oktobra, slabemu vremenu navkljub, znova pripravili »Prikaz starih kmečkih opravil«.
Kljub zelo slabemu vremenu so kmečka opravila potekala tako kot je treba. Prikaz starih kmečkih opravil, katerih dobršen delež se jih na kmetih opravlja še danes, ni bil zanimiv samo za otroke, ampak tudi za nekoliko starejše, ki so se ob prikazu teh opravil spomnili, da so to nekdaj znali in delali tudi sami. Ličkanje koruze, stiskanje mošta, žganjekuha, striženje ovac, žaganje drv, ribanje zelja – vse to so lahko obiskovalci videli, po želji pa so pri opravilih sodelovali tudi sami.Vsi tisti, ki se niso ustrašili vremena in so se sprehodili do sv. Miklavža, so lahko poskusili sveže stisnjen mošt, palačinke, ki so jih spekli na ‘golcarskem šporhetu’, pečenega jagenjčka, kostanj in obvezne, proti prehladom učinkovite domače žganice. 

Zahvala za uspešno izpeljano prireditev gre vsem prizadevnim članom, ki se vsako leto trudijo in s svojim sodelovanjem omogočijo, da prireditev poteka nemoteno.
Naslednje prijetno druženje bo ponovno v soboto, 5.12. kjer se lahko udeležite tradicionalnega teka iz Snovika do Miklavža (pred prijave že potekajo). http://www.sd-smartno.si/

​

   
V petek  21. in v soboto 22.8.2015 smo  člani TD Gora Sv. Miklavž imeli tradicionalni dvodnevni planinski izlet. Letos nas je pot vodila po hribovju Nanosa, Trnovskega gozda in idrijsko cerkljanskega hribovja.
Avtobus podjetja Vrankar z voznico Vrankar Edito je prve člane TD Gora, s predsednikom Jože Korošcem in prvo damo  Nežko pobral Pr Krpak že ob 06.00 uri zjutraj. Po postajališčih do Duplice, kjer sta kod zadnja vstopila v avtobus Meta in Vojko se nas je v avtobusu nabralo 26, večina članov TD Gora, šest pa je bilo članov AMD Kamnik, s predsednikom Ladom Korošcem na čelu.
Odpeljali smo se do Postojne, oziroma do Razdrtega do parkirišča, kjer smo izstopili ter začeli z našim pohodom malo pred osmo uro zjutraj. Že na začetku nam je Nanos pokazal, kaj pomeni burja na tem območju, saj burja ni bila nič prijazna do nas, vendar nam je po lažji poti v dveh urah le uspelo priti do vrha Pleše, oziroma do Vojkove koče na Nanosu. Po prvem okrepčilu v koči smo pot nadaljevali do Furlanovega zavetišča na Abramu, kjer smo si vzeli nekoliko daljši počitek, ogledali okolico, najbolj zanimiv pa je bil domači živalski vrt z ogromnim medvedom v ogradi. Kljub manjši utrujenosti  pa smo  po markirani poti, ki nas je deloma vodila po planinski poti, malo več pa po gozdnih in makadamskih cestah prispeli do Podkraja, kjer smo se ustavili v prijetni domači gostilnici. Tu smo ugotovili, da hodimo skoraj že sedem ur, do Pirnatove koče na Javorniku, kjer naj bi prenočili pa je še dobri dve uri. Ker nekaterim to  ni bilo najbolj všeč sem se odločil za rezervno varianto. Lastnik gostilne v Podkraju in lastnik Pirnatove koče sta nekaj najbolj utrujenih z vozili odpeljala do koče, ostali pa smo po lepi planinski poti v dobrih dveh urah prišli na Javornik. Naprava GPS je pokazala, da smo ta dan prehodili 34 km v osmih urah in 15 minutah, nekaj več kot tri ure pa smo imeli počitka. Do osme ure zvečer smo bili vsi veseli in utrujeni  že pri večerji. Preden pa smo legli k nočnem počitku pa smo popili kar nekaj osvežilne pijače. Prav tako smo v koči peli planinske in druge pesmi, družbo pa so nam delali tudi pevci iz Radomelj in Kamnika, ki so popestrili naše večerno druženje.
V soboto zjutraj smo po obilnem zajtrku pot nadaljevali do Cola, nakar smo se dvignili do Sinjega vrha, kjer nas je pod Sinjim vrhom pobral avtobus.  GPS naprava je  pokazala, da smo ta dan prehodili skoraj 20 km.  Prijetno utrujene in žejne nas je avtobus zapeljal še na Čaven, kjer smo zaključili ta del slovenske planinske poti, ki smo jo v teh dveh dneh prehodili. Na Čavnu nam je oskrbnik Zdravko postregel z domačo primorsko hrano in osvežilno pijačo. Pozno popoldan smo se skozi Ajdovščino odpeljali proti domu. 
Na koncu so bili vsi pohodniki v glavnem zadovoljni, dejstvo pa je, da sta vodnika Matjaž Ravnikar in Lojze Jermana na koncu dobila kritiko, da so vsi utrujeni pot pa je bila dolga. Vse skupaj smo vsi obrnili na šalo z mislijo, da se letos vidimo še na kakšnem krajšem enodnevnem planinskem izletu.

Matjaž Ravnikar                                                                        

V petek, 6.2.2015 smo se v poznih popoldanskih urah najbolj neustrašni člani TD Gora sv Miklavž podali na zimski nočni pohod. Vsi dobre volje smo se zbrali na Turistični kmetiji Trebušak v Ravnah in se od tam odpravili proti Črnivcu. Snežne padavine in občasni močni sunki mrzlega vetra so stopnjevali zimsko idilo, ko je sneg škripal pod čevlji, med pohodniki pa je odmeval prijeten klepet in smeh. Po poti so nam vedno gostoljubni vaščani Polane postregli z domačim zdravilom proti mrazu, na cilj pa smo prispeli po dobri uri in pol hoje. V gostišču na Črnivcu smo se pogreli z okusno obaro in žganci, pravo moč za pot nazaj pa nam je dala sladica. Seveda smo pohod načrtovali tako, da smo si v gostišču lahko ogledali zmagoslavno vožnjo Tine Maze v smuku. Tudi zato smo nato hitrega in lahkega koraka stopili po enaki poti nazaj do turistične kmetije. Tu je sledilo druženje in vsi smo bili enotnega mnenja, da je pohod več kot uspel, zato je padel naslednji sklep: ta pohod bo postal tradicionalen. Hkrati pa smo izkoristili priliko in ustanovnemu članu društva Francu Drolcu oferali in čestitali za njegov okrogli jubilej. Še na mnoga zdrava leta!